ERPC Pozitzja vash o Dujto Europako Romengo Samito

2010.04.06

Europaki Romengi Polisjengi Koalitzja bishardeas peski pozitzja vash o Dujto Europako Romengo Kidipe, othe phendeas penski griza vash so kerdeape dzi kana thaj ke te na dikhelpe chachutno paruvdimos andi Romengi inklusja kodo ka kerel i Europaki Unja te hasarel peski zor.


I maj bareardi diskriminatzja thaj sistemicho sotzjalo thaj ekonomiaki eksluzja e Romengi trujal Europa thaj o impakto savo andeas Europake initzjative pe kadi rig, mangel jekh but maj zorali Europaki aktzja ka te kerel Romengi inkluzja.

Europako Unjako dikhipe vash Romengi Inkluzkja de kana sas o angluno Romengo Kidipe ando Septembro, 2008 vakeardeape pala leste sar relativno dikhipe vash limitujme resha kerde dzi akana. Europaki Romengi Polisjengi Koalitzja (ERPC) sila griza vash kodo ke kana na dzeanasa te sikavas chaches ke si progreso kodo ka peravel i EU kontributzja karing Romengi Inklusja.

Europaki Parlamentoski rezolutzja kotar 25 Martje 2010, adoptirime angle o Dujto Romengo Summito, mangel jekh “inzardo dikhipe pe Europaki rig” thaj phenel peski bari gria vash kodo ke “Europaki Komisja dzi akana na deas palpale pushipe ko Europako Parlamento manglo ando 31 January 2008 ka te kerel i Europaki Stratedzja vash e Roma”.

1. ERPC fal la nasul ke e mangimata thaj e dikhimata e Samitoske na sas phende thaj phenel inke jekhvar so adzukerel kotar o Samito, phende ando 9 Februarje 2010, spetzjalo laki sigjardi rekomandatzja karing Spanjako Sherutnipe kodo ke o Samito trebal te nashel kodolestar te na avel dekalarativo, te kerel numa vakerimata, thaj maj mishto si te kerel fokuso vash konkreto polisjengo godorvalipe.

2. ERPC pakjal ke trebal te kerel buki vi e Romentza vash kodola polisje, vi Romentza alosarde pe divanura themenge thaj reprezentantura kotar Romane mashkarthemutne organizatzje, te anel vi len andi adzenda rodindoj te kerel chachutne progresoske ushtavimata. O ERPC si zorales holeardo soske Spanjako Sherutno Themesko, José Luis Rodríguez Zapatero, thaj Europako Komisjako Sherutno, José Manuel Barroso, na ka len than ando Samito. Lengo biavimos si jekh bilacho signalo vash Europako Unjako godorvalipe karing Romenge bukja thaj ka tzjknearel i partichipatzja e themengi Membrura kotar EU.

3. ERPC mangel kotar Spanjako Sherutnipe thaj kotar Europaki Komisja te sigjarel thaj te kerel o Dujto Romego Samito jekh shajpe ka te phenel puterdes konkreto chachutne polisjenge proposalura, thaj o angazmento ka te inzarel jekh buhlreardo thaj mishto hakeardo dikhipe vash Romengi Inklusja. Trujalimasa, jekh formal mekanizmo bukjako thaj kordinatzjako trebal vazdo, pe liduj riga andre thaj vi e Thementza Membrura.

4. Dikhindoj o kovlo progreso dzi akana, ERPC mangel kotar o Europako Konsiljo ka te adoptisarel ando pesko Junjosko 2010 Samito chachutne thaj spechifichne reshimata vaj konkluzje vash Romengi Inklusja, akharindoj i Europaki Komisja ka te prezentisarel anaglal o Junje 2011 jekh proposalo vash EU Stratedzjako Kadro vash Romengi Inklusja, kadea ka te kerelpe jekh finantzjalo dikhipe chachutno pe kadala polisje .

5. The ERPC mangel vi kotar o Konsilo kotar Europaki Unja te sadoptisarel chachutne konkluzje vash Romengi inklusja po EPSCO kidipe ando Junje 2010. E bukjarde Konkluzje save akana inke vakearenpe hasarde sea referintze karing jekh Stratedzja Kadro, sar pe aver rig mangel kotar i Europako Komisja te kerel kodi baza vash e instrumentura save existisaren ka te funktzjoniril mishtes thaj zorales: kadi baza shaj naj aver de sar jekh komprehenzivno thaj buhleardi stratedzja thaj e Konsiloske Konkluzje trebal te mangel puterdes kodo.

6. Stratedzjako Kadro vash Romengi Inklusja trebal te lel kodo eksistujme thaj bareardo rasismo mamuj e Roma sar jekh trujali rig vash sotzjalo inkluzja, aktivno themenge manusha thaj reintegratzja kerdi ka te lashearen o dzivdipe e Romengo thaj lengi partichipatzja ando Europako thanipe. Komisjako propozalo trebal te thovel andre zorale thaj efektivo institutzjenge mekanizmura lindoj andi buki vi Romane ekspertura save dzeanen te buhlearen, te monitorizisaren, te ginaven thaj te zutin i implementatzja kotar e Thema Membrura vash kadala polisje .

Pe maj but informatzje rugis roden o Martin Demirovski kotar o Open Society Instituto–Brusselo: tel. +32 (0) 2 505 46 40 thaj mobile: +32 (0) 476 634 157

 
 

 



Options

Tags

Related Downloads